V ponedeljek, 14. 10. 2019, smo učenci četrtega razreda imeli naravoslovni dan na Pernicah.

Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali v šoli. Nato smo šli po malico. V garderobi smo se obuli in oblekli jakne in jopice. Ura je že bila 8.20, ko smo bili na avtobusu. Sedli smo na sedeže in se odpeljali. Med potjo smo se pogovarjali in peli. Ko smo prišli na Pernice, je bila ura 9.00. Pred staro šolo smo sedli  na klopi in pomalicali. Ko smo se najedli, nas je pozdravil gospod Matej Modic, ki je gozdar. Skupaj smo odšli v gozd in spoznavali rastline. Videli smo tudi veveričko.

Ko smo se odpravili do šole na Pernicah, smo se pogovarjali. Pri šoli smo se poslovili od gospoda Modica in se peš odpravili na Muto. Hodili smo dve uri. Videli smo veliko živali.

Na Pernicah smo se od gozdarja Mateja naučili, kako drevesu določimo starost. Posebej sem si zapomnila, da debla dreves niso enaka. Učiteljica nam je držala košarico, da smo vanjo lahko dajali storže, mah, listje… Naučili smo se, da je za gozd bolje, če skupaj z drevesi rastejo tudi zelišča, saj če lubadar poškoduje drevesa, gozd vseeno ni prazen. Tudi gozdarji podirajo drevesa tako, da s tem pomagajo drugim drevesom pri rasti.

Ko smo prišli domov, nas je vse bolelo in bili smo utrujeni.

Ema Hudnik, 4. b

NARAVOSLOVNI DAN NA PERNICAH

 V ponedeljek, 14. 10. 2019, smo četrtošolci šli na Pernice.

Ko smo zjutraj končali z razredno uro, smo šli v jedilnico po malico. Na igrišču smo se dobili ob pol devetih. Tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal na Pernice. Ob 9. uri smo prišli na Pernice, kjer smo se najprej pojedli malico. Na Pernicah nas je čakal tudi gospod Matej Modic. Z njim smo odšli v gozd. Izvedel sem zelo veliko o drevesih. Jelko in smreko razlikujemo tako, da ima jelka iglice vodoravno na vsako stran, smreka pa okoli vejice. Izvedel sem tudi, da je za gozd bolje, če so v njem različna drevesa: majhna, srednje velika in velika, listavci in iglavci. Všeč mi je bilo, ko sem pomagal Indiru dobiti vejico bezga. Izvedel sem tudi, da je stara šola na Pernicah stara 50 let.

Potem smo šli peš nazaj na Muto. Med potjo smo nabirali plodove in vejice dreves. Pot je bila dolga in vesela. Videli smo konje, ovce, muce in pse.

Ko smo končno prišli na Gortino, so šli Gortinčani domov, mi pa smo šli čez polje do šole. Tam sem izvedel, da smo hodili dve uri in pol.

Pot s Pernic je bila zabavna, čeprav smo bili zelo utrujeni.

Matic Helbl, 4. b