V petek, 18. 10. 2019, smo imeli učenci tretje triade bralni maraton. Brali smo knjigo z naslovom Prav tam, kjer boli. Zbrali smo se ob 16. uri. Nekateri učenci pa smo prišli prej, saj smo pripravljali testo za pico in ostalo potrebno za bralni maraton. Odšli smo v knjižnico in počakali, da smo se zbrali vsi učenci, se razdelili v tri skupine in razporedili v knjižnici ter dveh razredih prve triade. Bilo nas je skoraj 40.

Nato smo začeli brati knjigo, ki je bila zelo zanimiva. Po eni uri branja smo imeli odmor. V knjižnici nas je čakalo sadje, pecivo, sok in čaj. Malo smo se pogovarjali, si izmenjali informacije, ko pa smo se okrepčali in seveda, ko je vsega zmanjkalo, smo se odpravili nazaj v razrede.

Nadaljevali smo z branjem knjige, ki je bila res zelo razburljiva in mislim, da ni bilo učenca ali učenke, ki je knjiga ne bi pritegnila. Vmes pa so nekateri učenci odšli v gospodinjsko učilnico, kjer so do konca pripravili pico. Sledil je najdaljši in najbolj pričakovan drugi odmor, saj je bil čas za pico in tega smo se vsi veselili. Pica je bila res odlična in bi se lahko kosala s kar nekaj picerijami. Takoj ko so pico prinesli skozi vrata, smo se vsi zapodili proti njej. Ko smo se do sitega najedli, smo se zopet vrnili v razrede.

Tokrat smo roman prebrali do konca. Zgodba je govorila o deklici Mallory in fantu Sladu, ki sta naših let. Slade se je šele priselil v nov kraj, njegova mama in očim sta oba brezposelna in živijo skromno. Na prvi šolski dan spozna deklico Mallory, ki se mu zdi neverjetno vzvišena in bi jo najraje »brcnil v ta zadnjo«. V začetku mu gre neskončno na živce, saj je lepa, bogata, pametna in zdi se mu, da se s tem postavlja nad druge. Ko pa se bolj spoznata, se zaljubita. Takrat šele spozna, da Mallory zelo trpi in je v resnici nesamozavestna. Starši preveč pritiskajo nanjo, zato jo to privede do samouničevalnega vedenja. Če pa vas zanima konec, pa si pojdite knjigo izposodit in zagotavljam vam, da vam bo zelo všeč.

Ob desetih smo morali oditi domov, čeprav smo bili žalostni, ker smo želeli prespati na šoli, ampak učiteljic v to nismo uspeli prepričati, upam pa, da se nam bo v kratkem tudi ta želja uresničila. Če pa tudi vi radi berete knjige, se nam pridružite na naslednjem maratonu.

                                                                                                                                                                Eva Vitrih, 8. b