Select Page

V ponedeljek, 10. 2. 2020, smo se petošolci udeležili zimske šole v naravi na Ribniški koči.

S kombiji smo se s šolskega igrišča odpeljali proti koči. Del poti smo prehodili peš. Med potjo nas je oviral močan veter in komaj smo čakali, da prispemo v kočo na toplo.

Ker se vremenske razmere ves dan niso umirile, prvi dan nismo mogli na smučišče.

Razdelili smo se po sobah. V naši sobi nas je šest.  Po malici so nas učiteljice poklicale in nam naročile, kaj moramo narediti.

Najprej smo morali prebrati pravljice o nastanku Lune in Sonca. Vsaka soba je pripravila predstavitev prebranih pravljic sošolcem. Ker so bile pravljice različne, smo spoznali, kako so si ljudje predstavljali nastanek Lune in Sonca. Bilo mi je zelo všeč.

Presenetila nas je tudi sošolka Pia, ki je za nas sama spekla marmorni kolač, ki smo ga z veseljem pojedli.

Ko se je veter malo umiril, smo se po okusnem kosilu podali na krajši sprehod. Ogledali smo si smučišče, ki je zelo malo. Juhej, našli smo tudi nekaj naravnega snega, da smo se lahko kepali in metali po tleh.

Ko smo se vrnili v kočo, nas je čakalo presenečenje. Za malico smo imeli palačinke in čaj. Pojedli smo prav vse.

Potem smo po skupinah spoznavali zanimivosti Pohorja, ki smo jih nato predstavili sošolcem. Nastal je zanimiv plakat.

Po večerji smo igrali družabne igre, jaz pa sem raje pisal dnevnik. Tako je minil prvi dan šole v naravi.

 

Goran Šmintić, 5.a

Drugi dan šole v naravi

 

Napočil je drugi dan šole v naravi. Prebudili smo se v zasneženo sončno jutro. Oblekle smo se in začele pospravljati sobo, da nam je ne bi bilo treba po zajtrku.

Pri ocenjevanju sob smo bile pohvaljene. Nato smo se pripravile za smučanje. Oblekle smo si kombinezone, čelado, rokavice in pancerje ter se odpravile pred kočo, kjer smo si nadele še smučke.

Z vaditelji smo se najprej ogreli, se razvrstili v skupine glede na sposobnosti, sledila je vaja ustavljanja in vijuganja. Začetek mi je bil težak, potem pa je smučanje postalo vse bolj zabavno.

Po kratki pavzi, ko smo se ogreli s toplim čajem, nam je učitelj razložil, kako se postavimo v vrsto in peljemo po progi.

Sledilo je kosilo, počitek, pa spet dve uri smučanja, takrat se nam je pridružila še druga skupina in smučali smo po bolj strmi progi, ker nas takrat ni bilo več tako strah.

Zanimivo mi je bilo šivanje srčkov iz blaga, ki jih bomo za valentinovo poklonili »posebni osebi«, katere ime pa ne smem izdatiJ.

Po večerji se nam je pridružil gospod Robert Repnik, ki se že od ranega otroštva ukvarja z astronomijo. Predstavil nam je svoj poklic in nam na znanstveni način predstavil zanimivosti vesolja.

S seboj je prinesel nekaj pripomočkov, da smo si lažje razlagali to, kar nam je pripovedoval.

Ker je bila zvečer slaba vidljivost, s teleskopom Lune nismo mogli opazovati, zato se je gospod Repnik odločil, da jo bomo opazovali zgodaj zjutraj.

Ta dan mi je bil resnično zanimiv, saj sem izvedela veliko stvari o našem osončju.

 

Melani Kuster, 5. b

Tretji dan šole v naravi

Današnje jutro se je začelo zelo zgodaj. Že ob 5.30 so nas prebudile učiteljice. Z gospodom Repnikom smo šli pred kočo, od koder smo še pred sončnim vzhodom opazovali s teleskopom Jupiter in Luno.

Teleskop nam je Jupiter tako približal, da smo lahko opazili štiri lune, ki ji s prostim očesom ni mogoče videti. Luna je bila videti kakor velika žoga, posuta s številnimi kraterji. Čeprav je bilo zunaj zelo hladno, je bilo vredno tako zgodaj vstati, saj je bilo opazovanje zelo zanimivo.

Po zajtrku smo se odpravili na smučanje, ki je bilo zanimivo zaradi tega, ker smo v najboljšo skupino dobili še enega učenca, ki je v tehniki smučanja že precej napredoval.

Že včeraj smo se učili voziti po robnikih smučk, vozili smo slalom in na koncu še smuk. Med pavzo smo šli na čaj. Tam nas je čakalo veliko presenečenje, saj je Zalina babica prinesla veliko različnega in zelo okusnega peciva. Polni energije smo nadaljevali s smuko.

Sledilo je kosilo. Bila je juha, štefani pečenka, pire krompir in solata. Ker smo bili lačni kot volki, smo pojedli skoraj vsi več kot eno porcijo.

Po pavzi smo ponovno šli smučat. Najprej smo se samo vozili, potem pa smo vadili zavoje, delali smo obrate in vozili enkrat naprej in enkrat nazaj. To je bilo zabavno.

Po popoldanski malici smo do konca sešili srčke.

In tako je bila tukaj že zeliščarka Mira Klemenc. Povedala nam je nekaj o svojem delu, pri katerem uporablja zelišča. Tudi mi smo pri izdelavi  solnih kopeli uporabili različna eterična olja. Naši izdelki  so bili pisani in dišeči. Uporabimo jih lahko pri prehladu in kopeli. Bilo zabavno in poučno, saj kaj takega še nikoli nismo delali.

Po večerji smo se po sobah pripravljali na četrtkov zaključni večer. V naši sobi smo pripravili nekaj skečev in pesmi.

Nato smo si izdelali vstopnice za valentinov ples.

Tako je minil še en zanimiv in s soncem obsijan dan šole v naravi.

Miha Brezovnik, 5. b

Četrti dan zimske šole v naravi

Danes je 13. 2. 2020, dan pred valentinovim. Dan se je pričel čisto običajno. Najprej so nas učiteljice zbudile iz najlepših sanj.

Jutro smo pričele s pisanjem pesmi. Sledil je zajtrk in ocenjevanje sob.

Spet smo smučali. Popoldan smo tekmovali v veleslalomu po postavljeni progi. Imeli smo dva teka. Časi tekov so se beležili. Progo sem dobro odpeljala, saj že kar nekaj časa smučam.

Po popoldanskem smučanju smo imeli predavanja policista M. Črešnika, ki nas je seznanil o FIS pravilih in varnosti na smuču. Ogledali smo si nekaj filmov. Spoznali smo, da so tudi na smučišču določeni znaki in pravila, ki jih moramo vsi smučarji upoštevati, da ne pride do nesreč. Tudi to, kako nuditi pomoč ponesrečencu.

Sledilo je risanje dogodkov iz šole v naravi. Zanimivo mi je bilo to, da smo štirje v skupini risali skupno risbo, pri kateri je vsak narisal svoj del. Z izdelki smo bili zadovoljni in smo jih razstavili v jedilnici koče.

Za večerjo so nas razveselili s pico, ki nam je zelo teknila. Po večerji je napočil čas za valentinov ples. Vstop je bil mogoč z vstopnico, ki smo si jo sami po svoji zamisli pripravili.

Najprej se je vsaka soba predstavila s svojo točko. Me smo napisale pesmico in pripravile izzive za vse učence in učiteljice. Pri tem smo se zelo zabavali in se do solz nasmejali.

Sledila je podelitev priznanj smučarske tekme. Dobili smo jih vsi, prav tako pa smo dobili tudi majhne »sladke« nagradice za pospravljene sobe.

In končno smo dočakali valentinov ples. Na začetku smo bili zelo zadržani in nismo upali fante prositi za ples. Čez čas smo se ojunačili in v plesu uživali.

Na žalost se je ples prehitro končal. Zadnja pesem je bila Čebelar, ki smo jo skupaj zapeli in zaplesali.

Polni lepih vtisov smo se odpravili spat.

 

Žana Gerdej Fras, 5. b

VALENTINOVO

Ljubezen je kot pravljica,                            

včasih mala je kot mravljica,

včasih pa velika kot slon,

pač pri ljubezni velja nek bonton.

Valentinovo praznujemo

in pesmi pišemo,

srce bije ti zelo,

saj zaljubljen si močno.

Ljubezen je za dva,

nikoli se ne konča,

če prostora ni za dva,

eden to konča.

Ljubezen večno bo trajala,

ko dva zaljubljenca,

se neizmerno ljubita,

sreča tam vedno bo počivala.

Anže, Alen, Anže, Žan, Tadej S., Tomi