Dobrodošli

LOGOTIP

Osnovna šola Muta
Šolska ulica 6
2366 Muta

URADNE URE V TAJNIŠTVU

Vsak dan od 7.30 do 8.30 in od

12.30 do 13.30

v petek od 7.30 do 8.30

Najnovejši prispevki

VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS

Projekti

sadje

zajtrk

Fit

zdrava

kulturna1453377095SID_znacka_2016

Rezultat iskanja slik za pedagogika 1 na 1

OBVESTILO

Obveščamo Vas, da je dvig spričeval možen v tajništvu šole:

27. 6. 2019, 28. 6. 2019 in 1. 7. 2019 (od 8. do 14. ure) in

od 19. 8. do 23. 8. 2019 (od 8. do 14. ure).

Lepo Vas pozdravljamo!

Ravnateljica
Anita AMBROŽ, prof.


Modra vrtnica za princesko

V četrtek, 20. 6. 2019, smo učenci 6. in 7. razreda, ki smo obiskovali dramski krožek, zaigrali pravljično veseloigro  za otroke Modra vrtnica za princesko, ki jo je napisala slovenska pravljičarka Kristina Brenkova. Igrala sem princesko in pred nastopom sem imela kar malo treme. A ko sem stopila na oder, me ni bilo več strah in zlahka sem se vživela v vlogo. Pa tudi vsi gledalci so pokazali navdušenje in so verjeli v naše igranje. 

Igrica pripoveduje o kralju, ki zelo rad vrtnari in je  kraljevanja že dodobra naveličan.  Roko  hčerke ponudi le tistemu, ki bo prinesel modro vrtnico.  Tako princeska, ki  bosa teka naokrog, čaka na fanta, ki ji bo prinesel modro vrtnico.

Naučili smo se, da včasih gledamo, pa ne vidimo, spet drugič pa v še tako rdečem cvetu šipka lahko uzremo modro vrtnico. Tako tudi princeska cvet sprejme šele od fanta, ki ji je zares všeč.

Na nastopu smo vsi zelo uživali in se zabavali. To pa tudi zato, ker smo vse leto pridno vadili z učiteljico Franjo Razdevšek, ki nas je vodila in spodbujala.

                                                                                                                                                       Žana Lorenci, 6. b


 

Na nagradnem izletu

V sredo, 12. 6., smo se učenci, ki smo poleg rednega pouka obiskovali še različne dejavnosti, npr. dodatni pouk, čajanke, sodelovali na različnih natečajih in podobno, odpravili na nagradni izlet. Ko smo se vozili proti Vrhniki, nam na avtobusu ni bilo dolgčas, saj smo bili vsi obkroženi z dobro družbo.

Prispeli smo do tehničnega muzeja Bistra. Vodič nas je najprej pospremil v veliko sob z najrazličnejšimi starimi avtomobili, nekateri so nekdaj pripadali celo Josipu Brozu Titu. Ogledali smo si tudi motorje iz starih časov. Nato smo se odpravili še v del muzeja, ki je namenjen gozdarstvu.

Po ogledu muzeja smo se odpeljali do naše druge postaje, do domačije Ivana Cankarja. Tam smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je najprej odšla do cerkve Sv. Trojice, druga skupina pa si je medtem ogledovala domačijo Ivana Cankarja. Vodička, ki nas je popeljala k cerkvi Sv. Trojice, nam je govorila ter razlagala, zakaj je Ivan tako rad hodil k tej cerkvi. Gospod v hiši pa nam je pripovedoval o Cankarjevem življenju od rojstva do smrti. Bilo je zanimivo.

Vsi smo bili že malce utrujeni, ker je sonce močno pripekalo, in seveda tudi lačni. Odpravili smo se v restavracijo, kjer smo imeli kosilo. Jedli smo pico. Komaj smo se malo spočili, smo že morali oditi naprej, na meni najboljšo stvar.

Naša tretja in zadnja postaja je bil šolski muzej. Tam smo se prav tako razdelili v dve skupini, saj nas je bilo preveč. Prva skupina je šla na ogled muzeja, druga pa na učno uro lepopisa iz leta 1930. Ko smo si ogledali muzej, so nam povedali veliko zanimivosti o šolanju od prazgodovine do danes. Videli smo tudi, s čim so učitelji kaznovali otroke ter da so otroci v šolo hodili z lesenimi torbami. Ogledali pa smo si tudi črne in zlate bukve.

Končno je le napočila ura lepopisa iz leta 1930. Malo me je stiskalo pri srcu, saj je bila učiteljica že na pogled zelo stroga. In tudi v resnici je bila takšna. Pred poukom pa so nam še povedali, da moramo učiteljico nagovarjati gospodična učiteljica, ker se učiteljice včasih niso poročale. In ko smo odgovarjali na njena vprašanja, smo morali stati. Med poukom mi je šlo malo na smeh, po drugi strani pa se sploh nisem mogla  smejati, ker me je tako stiskalo pri srcu. Imela sem se odlično.

Napočil pa je seveda tudi čas, ko smo morali nazaj domov, čeprav bi raje še kakšno urico preživeli v šoli iz leta 1930.

Izlet je bil zelo zanimiv.
                                                                                                                            Zoja Altbauer, 7. b

V sredo, 12. 6. 2019, smo se nekateri učenci odpeljali na nagradni izlet v okolico Ljubljane. Ogledali smo si Tehniški muzej Slovenije v  Bistri, Cankarjevo domačijo in šolski muzej, kjer smo doživeli res prijetno uro starega pouka iz leta 1930.

Ob sedmih zjutraj smo se odpravili izpred šole. Vožnja na avtobusu je bila kar zabavna, vendar sem jo skoraj vso prespala. Ko smo prispeli do muzeja v Bistri, smo najprej dobili malico. V muzeju smo si ogledali oddelek gozdarstva, razstavo avtomobilov in lovsko razstavo. Vse mi je bilo zelo všeč. Izvedela sem veliko novih stvari, čeprav sem v tem muzeju že bila z družino, ampak takrat nismo imeli vodiča. Najbolj so me pritegnili avtomobili, ker je moj oče avtomehanik. Ogledali smo si celo zbirko Titovih avtomobilov in izvedeli nekaj malega o Josipu Brozu Titu. Presenečena sem bila, da imajo celo avtomobil, v katerem se je vozil najmlajši ameriški predsednik John F. Kennedy, v tem avtu pa so ga tudi ubili. Na lovskem oddelku smo videli nagačenega volka in medveda ter mnogo drugih zanimivih stvari, vse od starinskega orožja do opreme. Ko smo končali z ogledom, nas je pot peljala v Vrhniko, kjer smo si ogledali Cankarjevo domačijo. Izvedeli smo veliko novega o Cankarju. Vodil nas je »živi Cankar«, to je bil gospod, ki je imel enake brke kot pravi Cankar. Sprehodili smo se še do bližnjega hriba, do cerkvice Svete Trojice. Po ogledu smo odšli na kosilo, ki smo se ga vsi veselili, saj smo bili že pošteno lačni.

Po kosilu smo nadaljevali z ogledi, odšli smo namreč v šolski muzej. Ko smo prišli tja, smo bili vsi zelo neučakani. Dekleta smo najprej dobila predpasnike in rokavnike, fantje pa suknjiče. Sledila je učna ura lepopisa. Učiteljica je bila zelo stroga, ampak je znala tudi pohvaliti, kar pa se je zgodilo zelo redko. Govorila je v stari slovenščini, ampak smo jo vsi kar lepo razumeli. Nekaj učencev je moralo za kazen tudi klečati na koruzi. Vse je bilo drugače kot v naši šoli. Pisali smo s črnilom pa tudi pero se je držalo drugače. Res je bilo težko. Najtežje pa je bilo to, da smo morali, medtem ko smo pisali, imeti eno roko ves čas za hrbtom. Res so vzbudili pravi strah v nas in ne vem, kako jim je to uspelo. Še naši učiteljici je bilo prav zares strah in ko sem videla preplašeni učiteljici, me je bilo še bolj strah.

Po učni uri pa je sledil še ogled muzeja, ki je bil zelo zanimiv. Videli smo zlate in črne bukve. V zlate bukve so se vpisali pridni učenci in pisava v njih je bila tudi precej lepša od tiste v črnih bukvah. V črne bukve pa so se vpisali tisti učenci, ki niso bili pridni ali pa so kaj ušpičili. Videli smo tudi, kakšno opravo so imeli učitelji nekoč, in lahko smo poskusili pisati po voščeni tablici, prav takšni, kot so jo imeli nekoč. Po tem res prekrasnem doživetju pa smo se odpravili domov.

Na izletu smo res uživali, to učno uro pa si bom zagotovo zapomnila do konca življenja. S sošolko sva dobili idejo, da bi lahko enkrat v letu imeli cel teden (ali pa vsaj en dan) pouk kot v starih časih. Žana je bila nad učno uro tako navdušena, da je izdelala črne in zlate bukve, sramotilnega osla in v šolo celo prinesla koruzo za klečanje. Prepričana sem, da se je doživetje v šolskem muzeju vseh učencev zelo dotaknilo.  

                                                                                                                             Eva Vitrih, 7. b


 

OBVESTILO

Spoštovani starši!

V ponedeljek, 24. 6. 2019, je zadnji šolski dan v šolskem letu 2018/2019.
Dejavnosti bodo potekale od 8.20 do 12.15.

Učenci vozači v šolo pridejo po ustaljenem voznem redu. Domov so organizirani prevozi takoj po končanem pouku ob 12.45.
Jutranje varstvo se izvaja po rednem urniku, OPB pa že od zaključka pouka dalje. Kosilo bo pripravljeno za učence, ki so na kosilo prijavljeni. 

Želimo vam varne in prijetne počitnice. 

                                                                                                                                                         Ravnateljica
                                                                                                                                                          Anita Ambrož, prof.


 

PRVOŠOLCI NA PERNICAH

Na Pernicah je bilo super. Najbolj sem si zapomnil Arlov bor in kompas. Od tam je bil lep razgled. Všeč so mi bili tudi lovski psi. Staš LAUKO 1. a

Na Pernicah smo prespali eno noč. Všeč so mi bila igrala in igrišče. Hrana je bila dobra. Praznovali smo tudi moj rojstni dan, jedli čips in pili ledeni čaj. Spali smo v spalnih vrečah.
Zvečer smo imeli – Pokaži, kaj znaš. Nekateri smo peli, nekateri pa plesali.  Mihaela VISKOVIĆ 1. a

Všeč mi je bilo spanje v spalnih vrečah in igrala na igrišču. Fajn mi je bilo, da sem se razmigal in šel peš iz Pernic. Jan GOLOB 1. a

Na Pernicah je bilo lepo. Na poti v dolino smo videli krta, miš, psa, krave in grlico, ki ni mogla leteti. Anže GNAMUŠ 1. a

Smešno mi je bilo, ko smo podili krave in pred njimi bežali. Lepo je bilo, ker smo lahko plesali in spali v spalnih vrečah. Maja KUGOVNIK 1. a

Bili smo na igralih, metali smo frizbi. Z gospo Nušo Hamler smo delali sok in bonbončke. Spali smo v spalnih vrečah, ampak me ni bilo nič strah.  Manuela MULLER 1. a

Všeč mi je bilo, ko smo delali herbarij. Najboljše pa je bilo, da smo prespali v spalnih vrečah. Zak ČREŠNIK 1. b

Bilo je zelo zabavno, ker smo lahko plesali. Fajn je bilo, da smo se lahko gibali in šli peš na Muto. Anika VERHNJAK 1. b

Najbolj všeč mi je bilo, da smo se lahko zunaj igrali z žogami. Všeč mi je bilo, da smo spali v spalnih vrečah na blazinah. Lena PLAZL 1. b


 

KONCERT ŠOLSKIH ANSAMBLOV

V torek,  18. 6. 2019, smo  učenci 7., 8. in 9. razreda predstavili pesmi, ki smo se jih naučili pri pouku ansabelske igre, glasbenih del in glasbenih projektov.
Koncert z naslovom Tebe imam se je začel ob 18.00 v avli OŠ Muta, kamor je prišlo kar precej obiskovalcev.
Najprej smo se predstavili sedmošolci, ki smo se poimenovali »Vražji«, saj nas ta beseda najbolje opiše. Zaigrali smo uvodno pesem. Ko smo poslušalce popeljali še Čez Šuštarski most in jim pojasnili, zakaj Ta svet ne zna živet, so nastopili  osmošolci – »Predrzni«.  Zaigrali so dve skladbi, in sicer Thinking out loud in hrvaško Ako te pitaju, ki jo je v slovenski jezik prevedla Karin Pečnik.
Za njimi so nastopili  devetošolci – »Limoninih 7«, ki so letos že zapustili šolske klopi, ampak so na koncertu vseeno z veseljem sodelovali. Zaigrali so skladbi Lemon tree in Punca.
Zopet smo bili na vrsti sedmošolci, ki smo se letos preizkusili v počasnejših in hitrejših ritmih. Zaigrali smo pesem Balerina in počasnejšo You let me walk alone.  Limoninih 7 so odigrali pesem, ki nosi naslov letošnjega koncerta, in sicer Tebe imam.  Sledile so še pesmi  All of me, Kiss me in Shallow. Po pesmi Shallow smo se zahvalili učitelju Mihi Šrimpfu, za konec pa še skupaj zaigrali pesem Hallelujah.

Koncert smo zaključili s sladkimi  dobrotami, ki so nas že čakale na mizah.

                                                                                                              Nina Gracej, 7. b      Nuša Pongrac, 7. a


 

   

OBISK ČISTILNE NAPRAVE NA MUTI

Letošnje leto smo za projekt šole izbrali vodo. Učenci so po razredih spoznavali pomen vode za živa bitja, posledice onesnaževanja, vzroke in posledice pomanjkanja čiste pitne vode, vrste voda, skratka vse, kar je o vodi dobro vedeti. Seveda je treba vedeti tudi to, kaj se dogaja z odpadnimi vodami, ki zapuščajo naše domove po kanalizacijskih ceveh.

Prav zato smo zadnji sestanek ekokrožka izvedli malo drugače. Odločili smo se za ogled čistilne naprave, ki jo imamo na Spodnji Muti. Z gospodom Sašem Pavličem smo se dogovorili za obisk.

Res nas je danes, v torek, 18. junija 2019, pričakal ob Bistrici. Z zanimanjem smo poslušali njegovo razlago in si ogledali vse naprave, ki so potrebne za čiščenje odpadnih voda. Spoznali smo posamezne faze čiščenja ter pomen čistilne naprave za naravo, predvsem za bitja, ki živijo v naših rekah.

Po ogledu čistilne naprave smo se na poti proti šoli ustavili pri sladoledarju, kjer nam je sladek okus sladoleda odpravil neprijeten vonj v nosnicah.

                                                                                                                        Mentorica ekokrožka: Milena Repnik


 

Športni dan

Učenci 1. triade smo imeli v četrtek, 13. 6. 2019, športni dan. Dan smo začeli s plesom. Tretješolke so nas naučile nekaj zanimivih skupinskih plesov. Nato smo imeli na igrišču pred vrtcem in telovadnico zabavne športne igre. Razdeljeni smo bili v skupine, ki so se potem menjale na vsaki postaji. Za konec pa smo se odpravili še na krajši pohod do gozda in nazaj. Dan je hitro minil in vsi smo se zabavali in bilo nam je lepo.

 

                                                                                                                              Učiteljice in učenci 1. triade.


Zaključna prireditev

V soboto, 15. 6. 2019, je na OŠ Muta potekala zaključna prireditev Skupaj lažje rastemo. V kulturnem programu so naši učenci predstavili zanimive točke. Gospa ravnateljica je učencem podelila srebrna in zlata priznanja za izjemne dosežke na različnih državnih tekmovanjih. Prav tako je podelila priznanja, ki so jih prejeli: najuspešnejša učenka, društvo in zunanja sodelavka, ki so se v tem šolskem letu še posebej izkazali. Vse zbrane je pozdravil tudi župan  gospod Mirko Vošner .

Lepo obiskana prireditev se je nadaljevala z medgeneracijskim druženjem.

                                                                                                                           Zapisala Jolanda Verhnjak



Medgeneracijsko druženje
Po končani prireditvi se je množica otrok in staršev zbrala pred šolo. Nižja stopnja se je podala na pohod mimo drevesnica in po gozdu do Gortine in nazaj.

Druga skupina se je podala po učni poti proti GRAŠINU. Z nami so bili planinci, ki so nas varno pripeljali nazaj do šole. Vsi srečni in brez poškodb smo odkorakali domov.

                                                                                                                                    Anja Srebotnik

 

VABILO

VABILO

 

Konec šolskega leta se naglo približuje, zato vas vljudno vabimo

na zaključno prireditev SKUPAJ LAŽJE RASTEMO,

ki bo v soboto, 15. 6. 2019, ob 8.30 v športni dvorani OŠ Muta.

Po prireditvi pa vas vabimo na medgeneracijsko druženje, kjer se bomo vsi,

mladi in mladi po srcu, odpravili na krajši pohod in skupaj preživeli prijetno sobotno dopoldne.

Veselimo se srečanja z vami.

      Učenci in kolektiv OŠ Muta

 

Prevozi učencev v šolo bodo po ustaljenem voznem redu.

Prevozi domov pa bodo ob 12. uri izpred igrišča.


 

Bili smo na Pernicah – 6. 6. in 7. 6. 2019

Učenci 2. razreda smo bili na dvodnevnem taboru na Pernicah. V naravi smo se naučili veliko stvari (merjenje dolžine, prostornine, opazovanje narave…). Učenje je v naravi lažje in bolj sproščeno. Kljub temu, da smo se veliko naučili, smo še vedno imeli dovolj časa za igro, prijatelje in druženje.

»Zjutraj, ko smo prišli v šolo, nam je hišnik odpeljal stvari na Pernice. Potem smo šli v jedilnico po pijačo in sendviče. Na Pernice smo se odpeljali s kombiji.« (Naja Ovčak)

»Prvi dan so prišli planinci in smo skupaj poiskali Pehtino hišo. Nato so prišli lovci s psi.« (Manca Pečoler)

»Zanimivo je bilo, ko so nam lovci povedali, da imajo različne pasme psov in da ima vsak svojo nalogo.« (Špela Gerhold)

»Najljubše mi je bilo, ko smo merili z vodo. Sezuli smo se, da smo bili bosi. Razdelili smo se v 3 skupine. Pri prvi igri smo prenašali vodo iz vedra v vedro s kozarcem (1 deci). Kot skupina smo dobili točke in glede na točke smo dobili za nagrado vodne balone. Podajali smo si jih. Bilo je super.« (Gaja Vimer)

»Zvečer smo zakurili taborni ogenj. Pekli smo hrenovke, kruh in jabolka. Potem smo šli spat. Zjutraj smo imeli zajtrk, nato smo odšli peš na Muto.« (Tilen Ošlak)

                                                                                                                                                              Učenci in učiteljici 2. razreda


 

Zaključni izlet – Mini ZOO LAND

Pa smo ga dočakali – naš zaključni izlet. Vsi smo se ga zelo veselili. Zjutraj smo vzeli malico in se odpeljali z avtobusom proti Slovenskim Konjicam. Najprej smo pojedli malico, a so bile naše oči tako radovedne, da smo hoteli videti vse takoj. Sprejela nas je gospa, ki nas je vodila po živalskem vrtu. Najprej smo videli kenguruje. Mladički so se skrivali v mamini vreči. Videli smo tudi bika, ki je imel grbo na hrbtu. Izvedeli smo, da je to maščobna zaloga za hude čase. Videli smo tudi alpako, ki živi z malimi kozami. Male koze smo lahko tudi sami hranili. Polizale so nam roke. Videli smo tudi druge živali – 2 leva, ki sta se hotela igrati z nami, 3 krokodile, 2 debeli kači, surikate, opice, papagaje, ki govorijo, dve sovi – veliko uharico in snežno sovo, male zajčke, ki so imeli športni dan, divjo svinjo, rakune in mnoge druge.

Po ogledu smo se lahko igrali na lesenih igralih. Bili smo na veliki ladji, spuščali smo se z zip-linom, skakali po trampolinu, se gugali na velikih lesenih gugalnicah, vrteli se v velikih košarah…

Izlet se nam je zdel zelo zabaven. Z veseljem bi ga še večkrat obiskali.

                                                                                                                                          Učenci in učiteljici 2. razreda   


 

Prvošolci

Prvošolčki že odštevamo zadnje dneve do počitnic, zato smo si jih popestrili z različnimi zabavnimi dejavnostmi. V torek smo na igrišču kolesarili, se kotalkali in vozili s skiroji.
V sredo pa smo se odpravili v Maribor na ogled Akvarija in Umetnostne galerije Maribor. Tam smo spoznali slikarko Simono Šuc ter njeno razstavo slik in se še sami preizkusili v slikanju.

 

Razredničarka: Danijela Planinšič, prof.

Tabor Pernice

 V ponedeljek in torek, 3. in 4. 5.2019, smo se  učenci petih razredov udeležili tabora na Pernicah. Prvi dan smo obiskali kmetijo Klančnik, kjer smo videli veliko nagačenih živali, trofej, rogovij srnjakov in jelenjadi.

Lovec Marko nam je na zanimiv in humoren način povedal veliko zanimivih stvari o živalih in  nam je tudi pokazal, kaj morajo lovci na lovu imeti s seboj v nahrbtniku. Od lovcev LD Muta smo dobili  lepe zelene »šiltkape«. Peljali smo se tudi z »vlakcem« in videli celo čredo (trop) srnjadi. S prijateljico Michelle pa sva kasneje videli še eno srno. Po ogledu smo pojedli dobro kmečko malico, nato pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo na kosilo.

Po kosilu pa smo se z avtobusom odpeljali na tabor Pernice. Ko smo prispeli, smo si v Domu krajanov  pripravili ležišča, se gugali, igrali na igralih in se zabavali v lepem sončnem dnevu. Prijatelj Filip je celo našel star kos papirja (pisma) iz leta 1979. Vmes so nas prišli obiskat lovci, ki so nam povedali veliko o lovstvu, o tem kaj lovijo in še veliko drugih podatkov. Lahko smo si vzeli celo revije, knjigo Maja in Marko z lovcem na lovu, knjigo Mladi in lov, ter knjižico o živalskih sledovih.

Spet smo imeli malo prostega časa. Imeli smo še večerjo, nato pa smo se razdelili v skupine in odšli z lovci na lov. Zlezli smo v opazovalnico in tam bili tiho 2 uri in čakal, če bo kaj prišlo… pa ni bilo nič! Ko smo se odpravili nazaj, se je lovec ustavil, dobro pogledal in videli smo »poka.« Ko smo se vrnili z lova, smo se skoraj vsi šli stuširat in spat. Zjutraj sem jaz šla domov predčasno, saj sem imela zobozdravnika, ostali pa so se v dolino podali peš.

Ta dan se mi je vtisnil v srce, saj sem se zelo, zelo zabavala in se naučila tudi mnogo zanimivih in poučnih stvari o lovstvu.

                                                                                  

                                                                                                                                                 Pia Vasiljevič, 5. B


 

Čili in zdravi

 

 

 

 

 

Udeležili smo se 12. pohoda oz. teka, ki ga organizirata Športno in mladinsko društvo Gortina in Dopisno zdravstveni tečaj ČILI IN ZDRAVI. Družili smo se, poskrbeli smo za svoje zdravje in prispevali smo v šolski sklad OŠ Muta. Bilo je veliko dobre volje in gibanja, kar se vidi tudi na priloženih fotografijah.

                    Predsednica šolskega sklada Polonca Dobnik

 


 

ZAKLJUČNI IZLET NA NOTRANJSKO

V petek, 24. 5. 2019, smo se šestošolci odpravili na zaključno ekskurzijo. Ob 7. uri smo se zbrali pred igriščem in se z avtobusom odpravili na Notranjsko, kjer smo si ogledali Križno jamo, Cerkniško jezero, veliki in mali naravni most v Rakovem Škocjanu ter maketo Cerkniškega jezera. Do prvega postanka smo se vozili eno uro. Po malici smo pot nadaljevali proti Uncu, kjer se nam je pridružil vodič.

Najprej smo si ogledali Križno jamo. Vodič nam je dal svetilko in gumijaste škornje, saj je bilo v jami zelo temno, mokro in mrzlo – imela je komaj 9 stopinj. Povedal nam je, da je bila jama odkrita pred približno petimi milijoni in da je ena izmed najbolj naravnih jam, saj ni osvetljena. Ogledali smo si različne zanimivosti, kot so »velika dvorana« na začetku jame, kapniki, okostje predjamskega medveda iz stare dobe, videli pa smo tudi majhnega netopirja. Za konec smo se po jezeru peljali s čolnom in bilo je zelo zanimivo, saj smo ugasnili svetilke in bili nekaj trenutkov v popolni temi.

Ko smo prišli iz jame, smo se usedli na klopce in pojedli malico, nato pa pot nadaljevali do Cerkniškega jezera. Po Cerkniškem jezeru smo se peljali z avtobusom (saj je narejen prevozen nasip do otoka) in si ga ogledovali. Nato smo pot nadaljevali do muzeja, kjer nas je sprejel prijazen gospod, ki nam je s pomočjo makete razložil, kako nastane jezero (kako se napolni in nato presahne). Po razlagi smo si ogledali krajši video o nastanku Cerkniškega jezera in o mestu Cerknica. Lahko smo si kupili tudi kakšen spominek ali sladoled.

Potem smo se z avtobusom odpeljali do restavracije, kjer smo jedli dunajski zrezek, solato, krompir in pili vodo. Po odličnem kosilu smo se odpeljali še do malega naravnega mostu. Tam nam je vodič povedal legendo o zmajih. Nemalo stran pa je stal veliki naravni most. Tudi tega smo si ogledali. Pod njim teče reka Rak (Rak je eno izmed sedmih imen reke Ljubljanice).

Vodiču smo se zahvalili za zanimivo razlago in vodenje ogledov, mi pa smo se peljali nazaj proti domu. Na igrišče pri šoli smo prispeli malo po 19. uri.      

Tjaša Mager, učenka 6. b


Stran 1 od 812345...Zadnja »