Na obisku v domu starostnikov
SKUPAJ USTVARJAMO VESELJE IN DOBRO VOLJO: SREČANJE UČENCEV S STANOVALCI DOMA MAVIDA RESIDENCE HMELINA RADLJE OB DRAVI
V torek, 21. maja 2024, smo se učenci naše šole pod mentorstvom gospe Marije Lisec odpravili na obisk v dom starostnikov Hmelina Radlje. Stanovalci doma so nas prijazno pričakali na oddelku Sonček. S toplimi besedami in stiskom rok smo se pozdravili ter se razveselili drug drugega. Naša prisotnost je stanovalcem prinesla veliko veselja in dobre volje.
Vodja oddelka je za nas pripravila dve dejavnosti medgeneracijskega druženja: družabne igre, kot so Človek, ne jezi se, Črni Peter, ter peko bezgovih cvetov. Skupne dejavnosti so bile zelo prijetne in sproščujoče. Učenci smo prinesli v dom veliko pozitivne energije, stanovalci pa so bili zelo veseli in prijazni. Skupaj smo se smejali in sproščali, hkrati pa smo prisluhnili zgodbam iz njihove mladosti in spoznali, kako se počutijo zdaj v domu.
Med igranjem družabnih iger so nekateri učenci pomagali pri peki bezgovih cvetov, ki so jih pred tem skrbno pripravili stanovalci doma. Ena od stanovalk je učencem pokazala postopek priprave in peke bezga. Skupina učencev je pekla bezeg in ga nato ponudila vsem na oddelku. Prigrizek je bil za stanovalce doma velikega pomena, saj jih je spomnil na pretekle čase in domače okolje. Vzdušje ob pripravi bezgovih cvetov je bilo zelo prijetno in nepozabno.
Najbolj nam je bilo všeč, da smo počeli nekaj tako preprostega in se ob tem imeli lepo. Verjamemo, da že vsi komaj čakamo, da bomo lahko naslednjič spet obiskali dom.
Zapisali: Hana Juvan, Loti Založnik, Maja Kugovnik, Neli Korat, Maša Georgijev, Mia Vrhovac K. in Žan Pongrac
Tedni vseživljenjskega učenja v domu Mavida Residence Hmelina
Učenci naše šole so svoj prosti čas namenili našim dragim prijateljem iz Doma Hmelina. Skupaj smo preživeli čudoviti popoldan ob družabnih igrah in peki bezgovih cvetov, ki so ena izmed njim najljubših jedi iz mladosti. Stanovalci doma so povedali, da ljudsko izročilo pravi: “Bezgov cvet je tako zdrav, da se mu lahko prikloniš.” Skupaj smo ustvarjali čudovite trenutke medgeneracijskega druženja.
Ko smo odhajali, je še dolgo dišalo po dišečem bezgu, ki je vsem na oddelku prinesel zdravje in obudil čarobne spomine na njihove domove in nepozabne trenutke, preživete ob najdražjih.
Mentorica: Marija Lisec
Čili in zdravi
Prvo mesto v mali odbojki
Mala odbojka
Zabavna kuhinja
V okviru tedna Vseživljenjskega učenja je za učence naše šole potekala delavnica Zabavna kuhinja. Delavnica je potekala 16. maja 2024. Učenci od 1. do 9. razreda so se preizkusili v peki peciva. Delavnici so se pridružili tudi otroci iz vrtca Muta. Najmlajši, to so bili vrtčevski otroci in učenci od 1. do 3. razreda, so se preizkusili v peki čokoladnih ter kokosovih kroglic. Učenci od 4. razreda naprej pa so pekli janeževe upognjence ter pripravili limonado. Na koncu peke je sledilo okušanje pripravljenih dobrot in medsebojno druženje.
Mateja Mazgan, Jožica Krajnc, Polona Dobnik
ZABAVNA KUHINJA
V četrtek, 16. 5. 2024, smo pričeli z delavnicami. Prva na vrsti je bila delavnica Zabavna kuhinja. Predenj smo pričeli z delavnico, smo se razdelili na tri skupine. Sodelovali smo otroci iz vrtca, otroci prve triade ter otroci druge in tretje triade. Vsi smo imeli različne zadolžitve. Dobili smo recepte, katerih smo se morali držati. Bil sem v skupini druge triade, kjer smo pekli janeževe upognjence. Ostale skupine so pekle kroglice iz keksov in kokosove kroglice. Naredili smo tudi limonado. Na koncu smo vso pecivo lepo zložili na pladnje in jo postavili na pogrnjene mize. Vsi smo se nato posladkali s pecivom, ki smo ga z veseljem spekli. Vse skupaj je bilo zelo okusno.
Jan Golob, 6. a
Ekskurzija na Gorenjsko
Kulturni dan na Gorenjskem
V četrtek, 9. 5., smo se učenci 8. razreda odpravili na Gorenjsko.
Najprej smo se ustavili v Mestnem muzeju Radovljica in si ogledali razstavo o Antonu Tomažu Linhartu in razsvetljenstvu. Potem ko smo si ogledali razstavljena dela iz tistega časa, smo se odpeljali do Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Po ogledu hiše smo se sprehodili do cerkve sv. Marka, ki jo poznamo iz pesmi O, Vrba. Pred cerkvijo smo pesem na željo naših učiteljev tudi zapeli.
Potem smo se odpravili v bližnji McDonald’s, po kosilu pa smo se sprehodili po Blejskem vintgarju in občudovali lepote narave. Po končanem sprehodu smo znova sedli na avtobus in preizkusili svoje pevske sposobnosti. Okoli osme ure smo se vrnili na Muto.
Lana Ledinek, 8. a
Prežihovina
Pohod na Prežihovino
Ko smo v četrtek, 9. 5. 2024, prišli v šolo, smo najprej dobili malico in vodo, nato pa smo se odpravili do gasilskega doma. Tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Kotlje.
Pri podružnični šoli Kotlje smo najprej pomalicali. Nato so do nas prišle 3 učenke 7. razreda OŠ Koroški Jeklarji in učiteljica Suzana Makič. Predstavile so nam pot, po kateri smo hodili, in nam razdelile zemljevide. Razdelili smo se v dve skupini in se odpravili na pot. Po poti smo se ustavili na različnih točkah, kjer so nam učenke predstavile znamenitosti Kotelj, čakala pa nas je tudi zanimiva naloga. Glavna točka naše poti je bila Prežihova bajta in kašča. Tam nas je pričakala kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja, ki nam je povedala nekaj o Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu in nam razkazala njegovo hišo in kaščo. Zatem nas je pot vodila naprej do turških šanc in cerkve svete Marjete. Med hojo smo slišali tudi legendo o gradu Kačjaku.
Našo pot smo zaključili na koteljskem pokopališču, kjer je pokopana družina Kuhar. Šli smo še do šole, ker smo počakali drugo skupino, se zahvalili za prijeten dan in odšli na avtobus proti Muti.
Vid Laznik, 5. b
Prireditev pred majskimi počitnicami
PRAZNIKOM IN PRVOMAJSKIM POČITNICAM V POZDRAV
- aprila smo na šoli s kratko prireditvijo počastili vse pomembne praznike, ki so se zvrstili v času prvomajskih počitnic.
Prvi del prireditve smo namenili dnevu Zemlje in naši skrbi zanjo. Ob tem smo se spomnili vseh dejavnosti, ki smo jih izvedli v okviru eko dneva, ki je bil v soboto, 6. aprila 2024. Še posebej smo bili ponosni na devetošolce, ki so v dnevih akcije zbiranja odpadnega papirja postali zmagovalci šole z največ kilogrami zbranega papirja in si tako prislužili darilni bon za pico. V treh dneh, kar je akcija trajala, smo skupaj z učenci OŠPP zbrali kar 2 toni in 550 kilogramov odpadnega papirja. Posebej smo pohvalili tudi učence 4. b razreda, ki so bili najuspešnejši pri zbiranju zamaškov za društvo Vesele nogice.
Posebno mesto na prireditvi so dobili učenci, ki so na različnih tekmovanjih osvojili najvišja mesta in priznanja. Ravnateljica gospa Anita Ambrož je vsakega učenca povabila na oder, mu čestitala in izročila priznanje in darilce.
Drugi del prireditve je bil namenjen spominskim dnevom, ki so zelo pomembni za obstoj našega naroda in naše domovine. Obeležili smo 26. april, dan spomina na slovenske žrtve holokavsta, in 27. april, dan upora proti okupatorju. Oba pomembna dneva so nam predstavili učenci višje stopnje pod vodstvom učiteljice Nine Šantl, ki so z budnico in postavljanjem majskega drevesa predstavili tudi nekaj simbolov praznovanja 1. maja – praznika dela.
Učenci od 1. do 9. razreda so pod vodstvom svojih mentorjev popestrili tudi s plesnimi, glasbenimi, dramskimi in literarnimi točkami.
Veselih obrazov in dobre volje so se učenci po prireditvi vrnili k šolskemu delu, saj so vedeli, da jih po petkovem pouku čaka kar devet brezskrbnih počitniških dni.
Milena Repnik
USPEH NA LITERARNEM NATEČAJU MOJA RODNA DOMOVINA
USPEH NA LITERARNEM NATEČAJU MOJA RODNA DOMOVINA
Osnovna šola Vič je skupaj z Združenjem veteranov 90-91 mesta Ljubljane in bivših ljubljanskih občin razpisala že 16. literarni natečaj »Moja rodna domovina«. Letos je bila tema natečaja »Voda – veselje in solze«. Učenci 3. triade so tudi letos sodelovali na natečaju in bili zelo uspešni.
TAJA ŠTRASER, učenka 8. a-razreda, je prejela nagrado za spis Brez strehe nad glavo, LANA LEDINEK iz 8. a in TIA KRIŽOVNIK iz 7. a-razreda pa sta za pesmi Moja dednina, Poplave v Sloveniji ter Živali v moji domovini prejeli priznanja.
Nagrado in priznanja so učenke prejele na zaključni prireditvi v četrtek, 18. 4. 2024, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Vsem nagrajenkam iskreno čestitam, čestitam pa tudi vsem učencem, ki so sodelovali na natečaju in ustvarjali na temo o svoji domovini.
Mentorica Franja Razdevšek
Nagrajenka Tia je o svojem doživetju na zaključni prireditvi zapisala:
- februarja nam je učiteljica Franja predstavila literarni natečaj Moja rodna domovina. Tema natečaja je bila Voda – veselje in solze. Odločila sem se, da bom tudi jaz sodelovala na natečaju. Med počitnicami sem se zelo trudila in napisala pesmico z naslovom Poplave v Sloveniji. Učiteljica jo je pregledala in poslala na natečaj.
- aprila sem dobila od učiteljice sporočilo, da je bila moja pesmica nagrajena. Nisem mogla verjeti. Naslednji dan pa mi je učiteljica še povedala, da smo 18. 4. 2024 povabljeni v Ljubljano na zaključno prireditev in podelitev priznanj. Poleg mene sta bili nagrajeni še osmošolki Lana Ledinek in Taja Štraser.
- 4. sem se zbudila že ob pol sedmih in si pripravila vse za potovanje v Ljubljano. Midve z mamo sva potovali s svojim avtom, ostali so se peljali s šolskim kombijem. Na poti proti Ljubljani smo se srečali in ob 10.15 skupaj prispeli do OŠ Vič. Tam smo morali poiskati parkirne prostore, nato pa smo šli v šolo, kjer so nas prijazno povabili v njihovo jedilnico. Ko so bili vsi obiskovalci že tam, se je začel kulturni program. Najprej nas je pozdravil ravnatelj OŠ Vič, nato je mladinski pevski zbor zapel 3 pesmi o domovini. Sledila je podelitev zahval mentorjem sodelujočih šol. Nato so nas pogostili s kosilom. Po kosilu smo se dobili pred šolo in se z avtobusom peljali v center Ljubljane.
Ko smo v Ljubljani čakali na navodila, smo na Kongresnem centru srečali znano igralko Gajo Filač na črnem kolesu in igralca Bojana Emeršiča. Vsi smo se želeli z njima fotografirati.
Ko so prišli naši vodiči, smo se razdelili v 2 skupini. Mi smo bili v 1. skupini, ki se je odpravila na vožnjo po reki Ljubljanici, ki je trajala eno uro in pol. Bilo mi je zelo všeč, saj sem veliko zvedela o mostovih čez Ljubljanico (Zmajski most, Čevljarski most, Mesarski most), o Tromostovju, o arhitektu Jožetu Plečniku in še marsikaj. Žal pa nisem videla nobene nutrije.
Med vračanjem smo se ustavili še ob majhni kavarni ob Ljubljanici, kjer so si odrasli privoščili kavico. Med vožnjo nam je vodička pokazala tudi ljubljanskega zmaja, ki krasi tudi grb Ljubljane, in povedala nekaj legend o tem mitološkem bitju.
Nato smo si ogledali še stari del našega glavnega mesta. Vodička nam je pokazala hotel, v katerem je prebivala kraljica Elizabeta, Prešernov spomenik, Trnovsko cerkev … si kljub mrazu privoščili sladoled ter se počasi odpravili proti Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je v veliki dvorani potekla zaključna prireditev. Vsi nagrajenci smo se morali usesti čisto spredaj. V programu je sodelovalo veliko glasbenih komornih skupin. Bilo je zelo slovesno. Ko je prišel čas za podelitev nagrad, sem v trebuhu začutila metuljčke. Bilo me je kar malo strah. Na koncu smo naredili še skupno fotografijo, prireditev pa je s svojimi govori zaključilo kar nekaj pomembnih ljudi, med njimi tudi gospod Srečko Šestan, poveljnik CZ RS.
Po končani prireditvi smo se odpeljali proti OŠ Vič, kjer smo imeli parkirane avtomobile. Domov sem se vrnila utrujena, a polna prijetnih in nepozabnih vtisov. Dan mi je bil zelo všeč, zato sem sklenila, da bom tudi v bodoče sodelovala na literarnih natečajih.
Tia Križovnik, 7. a
SPOMLADANSKI PLANINSKI POHOD NA PERNICE
Zbrali smo se pri karavli v Bistriškem jarku in skupaj odšli na Pernice. Hodili smo mimo kmetij. Srečali smo številne domače živali: koze, kokoši, purane, konje in krave. Šli smo skozi ograjene pašnike in odstraniti smo morali žico in palice. Imeli smo štiri postanke. Šli smo do Obroma in nato nazaj po drugi poti. Med potjo smo se veliko pogovarjali. Na koncu smo si ogledali slap in se fotografirali. Veliko smo hodili po cesti. Bila je zanimiva pot!
Matevž in Ožbej Lesjak
Obisk Muzeja na Muti
Muzej mi je bil zelo zanimiv. Ko smo si ogledovali del z gasilsko opremo, sem bila zelo vesela. V starih časih sploh niso imeli takšne telefonske številke za klic, kot pa danes. Zdaj sploh ne moremo brez moderne tehnologije. Zelo žalostno je, da svet uničujemo zaradi tega.
Lina Majhen 3. a
V muzeju mi je bil najbolj všeč gasilski avto. Bil je velik in rdeč. Imel je številko 93. Izgledal je zelo star. Bil je brez strehe. Bil je visok. Imel je 4 kolesa, na vrhu pa lestev. Gasilski avto so uporabljali za gašenje požarov.
Jakob Črešnik 3.a
Na začetku sem videla staro orodje. Sledili so tipkalni stroji. Nato pa sem videla lobanjo okostnjaka, vaze in naravne minerale. Videla sem slike, star voziček in ljudi, ki so bili v vojski. Meni najljubši del, pa je bilo gasilstvo. Razstavljenih je bilo veliko starih gasilskih vozil, čelad in orodja. Bilo mi je zelo všeč!
Katarina Galer, 3.a
V muzeju sem videl star klarinet, imel je toliko klopk, kot sedaj. Ustnik je imel obrabljen, torej to pomeni, da je star. Videl sem tudi trobento od oče ta Adija Smolarja. Zanimiv je bil tudi star klavir in boben. V gasilskem delu, pa so bili avtomobili in maske.
V posebnem steklu je bila lobanja, okrog pa kamni in minerali. Videl sem tudi kovana kladiva, leseni kolešček, utež in vile, motike, lopate.
Andraž Dobnik, 3.a
S sošolci smo obiskali muzej na Muti, ki se nahaja v prostorih občine. Razstavljeni so kovaški in livarski izdelki, bogata je gasilska zbirka in veliko je fotografij in izdelkov iz preteklosti. Videli smo tudi, kakšne pripomočke so uporabljali nekoč v šoli. Ogled mi je bil zanimiv.
Ema Pavalec, 3.b
V ponedeljek smo bili v muzeju. Muzej je razdeljen na več delov, kovaški in livarski del, gasilski del, šolski del in »starodavni« del. V muzeju pa nisem mogel mimo dela, kjer sem pred seboj zagledal okostje. Kosti so ohranjene, lobanja pa je malo počena. Še večkrat bom šel v muzej, ker mi je bilo všeč.
Ažbe Ferk, 3.b
V muzeju so mi bile všeč stare šolske stvari in glasbila. Pri gasilcih so mi bile všeč znamke. Videla sem tudi okostje in veliko drugih stvari, ki si jih bom za vedno zapomnila.
Nuša Pečovnik 3.b
V muzeju sem videla stare likalnike, lobanjo, staro šolsko mizo, stare gasilne aparate, vozila in gasilske uniforme, oblačila učiteljev in učiteljic iz preteklosti in še veliko drugih predmetov, ki jih imajo v muzeju.
Isabela Tertinek 3.b
V muzeju imajo veliko starih predmetov lepo urejenih in ni vse na kupu. Učiteljice so povedale, da so včasih imeli velik kovinski ključ za odpiranje vrat. Všeč so mi bili stari kamni, stare slike, lonci in še kaj. Tudi z družino si lahko gremo ogledat muzej.
Tina Laznik 3.b
Všeč mi je bil gasilski tovornjak rdeče barve. Na vrhu ima veliko lestev. Zadaj so bile klopi, kjer so sedeli gasilci. Ima zelo velika kolesa. Uporabljali so ga za gašenje požarov. Včasih je bila številka za gasilce 93 in ne 112 kot danes.
Mia Ditinger 3.b
