Spoštovani,

več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Mladi, ki so zasvojeni z novo tehnologijo, pogosto zelo burno odreagirajo, ko morajo iz virtualnega prestopiti v realno.  https://www.modra-akademija.si/izobrazevalne-teme/?_sft_publika=za-sole

Veselje z znanostjo

Z osmošolci smo v torek, 24. 9. 2024, v okviru naravoslovnega dne obiskali 30. SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI Z MEDNARODNO UDELEŽBO z naslovom RAZLAGATI ZNANOST, ki je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Dogodki, ki smo jih obiskali:

• OTVORITVENA SLOVESNOST
• SLAVNOSTNO PREDAVANJE: O RASTLINAH IN KAKO PAMETNE SO (prof. dr. Marina Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, nosilka častnega naziva Slovenske znanstvene fundacije Komunikatorica znanosti leta 2023)

• SHOW KEMIJSKIH IN FIZIKALNIH POSKUSOV – RAZLAGA NARAVOSLOVNIH KONCEPTOV (Marko Jeran in Jan Gnidovec, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, in Slovensko društvo ljubiteljev kemije)

• ZNANSTVENA KAVARNA s kratkim predavanjem in daljšo delavnico: RAZUMEVANJE PITNE VODE (Marko Gajić, soustanovitelj Blejskega vodnega festivala/Bled water festival)

• VELIKA IMENA SLOVENSKE ZNANOSTI: JOVAN HADŽI, FELIKS LOBE, MARIO PLENIČAR (Dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana)

Nosilka Jelka Furman

Kemijski in fizikalni poskusi

Zjutraj smo se skupaj z učitelji zbrali pred šolo in ob 7.20 vzeli malico ter odšli na avtobusno postajo. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo pomalicali ter hitro odšli v učilnico.

Najbolj mi bodo v spominu ostali predstavljeni eksperimenti o tekočem dušiku. Kemika sta v posodo nalila tekoči dušik, v katerega smo lahko pihnili in hladen plin nam je udaril v obraz. Nato sta dušik »polila« po stopnicah, nastala je megla. Opozorila sta nas, da se tekočega dušika ne smemo dotikati, ker je njegova temperatura –196 °C.

V steklenico sta nalila tekoči dušik in jo nato pokrila z zamaškom. Čez nekaj časa je postal zamašek nemiren, ker je v steklenici tekoči dušik prehajal v plin in se je povečala prostornina plina in s tem tlak na zamašek.

Prikazala sta tudi, kako gori prepečenec. Navaden prepečenec ne gori, ko pa ga potopimo v tekoči dušik, pa takoj zagori in zgori.

To so bilo nekaj poskusov s tekočim dušikom, ki so nam jih predstavili. V tej delavnici sem zelo uživala in se naučila veliko novega.

Lara Špegelj Mongus, 8. a

Delavnica O rastlinah in kako pametne so

Na tej delavnici smo izvedli veliko o rastlinah. Biologinja nam je povedala, da se rastline obnašajo inteligentno in da imamo z njimi skupnega prednika. Prav tako smo izvedli naslednje:

• so modularne, kar pomeni, da so pritrjene na tla;
• nimajo predvidljive rasti – ne moremo natančno vedeti, kakšna bo njihova oblika, ko zrastejo;
• meristematske, kar pomeni, da lahko živijo dolgo;
• največja rastlina na svetu je orjaška sekvoja, ki lahko zraste do 115 metrov, medtem ko je največja žival sinji kit;
• najstarejša dokumentirana starost: želva – 255 let, papiga – 114 let, bor – 500 let;

• znanstveniki uporabljajo znanstveno metodo za odkrivanje, kako rastline komunicirajo z živim in neživim svetom. Pri živalih se komunikacija pogosto izvaja z električnimi signali – endokrinologija, medtem ko pri rastlinah poteka komunikacija prek kemičnih signalov – skupno dihanje in fotosinteza (rastlinska nevrobiologija);
• ljudje slišimo od 20 do 20 000 Hz, medtem ko naj bi rastline zaznavale frekvenco od 20 000 do 250 000 Hz;
• rastline lahko, tako kot ljudje, zbolijo zaradi virusov, bakterij itd. Zdravilo si izdelajo same, na primer salicilno kislino, ki ima enak učinek tudi na nas;
• rastline prepoznavajo svoje sosednje rastline;
• genom: komplet genetskih navodil;
• opozarjajo druga na drugo, če jih bo napadla kakšna žuželka in pravijo, naj se pripravijo.

Aleša Fak, 8. b

Delavnica o vodi

Na tej delavnici smo spoznali, kako različne koncentracije mineralov vplivajo na okus vode. V nekaterih državah so na plastenkah posebni simboli, ki označujejo različne vrste vode: ena za otroke z zelo nizko vsebnostjo mineralov, ena za hidracijo, ena za gazirano vodo ter ena za vodo, ki je koristna za zdravje. Pojasnili so nam tudi, katero vodo izbrati v primeru, da se ne moremo odločiti. Poleg tega so nam pokazali, kako pripraviti vodne koktajle z različnimi vrstami sadja in zelenjave. Bili so zelo dobri. Ta izkušnja je bila nepozabna in zagotovo bi se delavnice z veseljem še večkrat udeležila. Zelo sem uživala in zdaj vem, katero vodo izbrati.

Hana Slivniker, 8. b

[Show as slideshow]

INTERESNA DEJAVNOST: POHODNIŠTVO

V soboto, 5. 10. 2024, smo se s planinci PD Bricnik podali na pot s Pernic na Košenjak. Pohoda se je udeležilo 10 učencev, ki so vključeni v interesno dejavnost. Učence so na Pernice pripeljali starši in nato prišli po njih na Planinski dom Košenjak. Pohod je trajal 4 ure.

Učenci so zapisali svoje vtise.

Ob 8.00 smo se zbrali pri Domu krajanov na Pernicah. Pridružili so se nam tudi novi člani, ki so se prijavili na pohodništvo. Odpravili smo se na pot, ki je bila mokra in blatna. Naš prvi vrh je bil Kozji vrh, tam so bile vse  štampiljke ter beležka zelo premočene. Pot se je nadaljevala na Sv. Urban, tam smo pomalicali sendviče in suho sadje. Pot na Košenjak je bila zelo dolga, med potjo smo videli veliko mravljišč, skale, lepe razglede, gobe, veliko podrtih dreves in jesensko listje. Ko smo prišli na vrh Košenjaka so nas bolele noge. Vpisali smo se v knjigo in si dali štampiljke na roke in v  beležko. Na koči je bila prireditev. Bilo je zelo mrzlo, dobili smo topel obrok. Midve sva jedli bograč in čevapčiče. Ta izlet je bil zelo poučen in zabaven.  

Maša Laznik, 2. b in Naja Kordež, 5. a

Zjutraj  ob 8.00 smo se zbrali pri Domu krajanov na Pernicah. Nato smo se po markirani poti odpravili proti Kozjemu Vrhu, ki je visok 1383 m. Od Kozjega Vrha do cerkve SV. Urbana smo tekli. Tam smo malo pomalicali. Ko smo pomalicali, smo šli do Košenjaka po grebenu, na Košenjaku smo se vpisali v knjigo in si dali žig v knjižice. Odpravili smo se do koče pod Košenjakom. Tam je bilo srečanje koroških planincev in kratka predstava. Na koči je bilo zelo mrzlo in padal je dež. Dobili smo topel obrok in šli domov. Bilo je zelo zanimiva in lepo. 

 Vid Laznik, 6. b in Anej Kordež, 5. a     

[Show as slideshow]

Naša šola je sodelovala na predtekmovanju za oddajo Male sive celice in hitre lončke

Na predtekmovanju za oddajo Male sive celice sta šolo zastopali dve skupini. V prvi Lana Špegelj Mongus, Drejc Pavlič in Jan Golob, v drugi pa Valerija Novak, Urška Šater in Staš Lauko.

Učenci 5. a razreda so se udeležili predtekmovanja za rubriko Hitri lončki v oddaji na RTV Slovenija.

Taja Gnamuš, Planinšič Ana in Anej Žvikart so se preizkusili v hitrostnem zlaganju lončkov.

Žal se ekipam naše šole na oddajo ni uspelo udeležiti, vendar so pridobili pomembne življenjske izkušnje.

Vse, ki bi se naslednje leto želeli preizkusiti v kvizu ali zlaganju lončkov, se lahko pridružiti interesni dejavnosti, ki bo potekala celo leto.

Mentorica Aja Lovrec

[Show as slideshow]

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI

Učenci 8. in 9.b razreda smo se ob Evropskem tednu mobilnosti preizkusili kot učitelji 3. razredu. V petek, 20. septembra 2024, smo poučevali tretješolce o varnosti v prometu in prometnih predpisih. Ponovili smo barve in oblike prometnih znakov, vrste vozil, ki jih najdemo na cesti in varnostni opremi ter pazljivosti, ko smo na poti. Naučeno smo preizkusili tudi v praksi, ko smo šli na varen sprehod okoli šole.

Učiteljici mentorici: Anita Korošec Bowen in Aja Lovrec

[Show as slideshow]

V sklopu dogajanja ETM 2024 je predvidena začasna popolna zapora Šolske ulice, ki se bo izvedla v času od 16. do 22. 9. 2024 v neposredni bližini Osnovne šole Muta.

Ulica, za katero se predvidi zapora, je ena iz med bolj obremenjenih ulic v jutranji in popoldanski konici v času prihoda in odhoda otrok v šolo. S postavitvijo zapore bi preprečili pretočnost prometa v šolskem okolišu in s tem omejili vožnjo avtomobilov v neposredni okolici šole in otrokom omogočili kar najbolj varno pot v šolo.

Ker gre za prometno zelo obremenjeno območje, kjer je frekvenca prometa zelo visoka, želimo z enotedensko zaporo približati nov model ureditve s povečanjem obsega površin namenjenih za šolske aktivnosti.

V času zapore bo na ulici potekal program oblikovan za Teden evropske mobilnosti, novo pridobljen prostor na ulici pa se bo koristil tudi kot prostor namenjen učnim uram.

Evropski teden mobilnosti (ETM) je vodilna kampanja Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih. Cilj kampanje je spodbujanje spremembe vedenja v smeri bolj trajnostnih oblik prevoza, kot so aktivna mobilnost (hoja, kolesarjenje), uporaba javnega prevoza itd. Dogodek letos poteka med 16. in 22. septembrom, vrhunec pa predstavlja akcija Dan brez avtomobila, ki je med prebivalci zelo priljubljena.

V sklopu Evropskega tedna mobilnosti bodo organizirane različne dejavnosti, ena izmed njih pa je PEŠ BUS. Ta aktivnost spodbuja učence, da se v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah, ki sledijo začrtanim potem in se držijo stalnega urnika.

PEŠ BUS bo potekal v času ETM. Organiziran bo na dveh lokacijah:

– Ob 7.30 bo zbirno mesto pred trgovino na Spodnji Muti, od koder se bo skupina odpravila do zbirnega mesta pri mostu čez Bistrico pri Mitnici (odhod ob 7.40), nato pa po varni šolski poti do šole.
Drugo zbirno mesto bo ob 7.45 pri kapelici v Obrtni ulici na Muti.
Cilj dejavnosti je spodbujanje zdravega načina življenja ter večje varnosti otrok na poti v šolo.

Občina Muta pa bo izvajala še druge dejavnosti:

Vljudno vabljeni.

Lep pozdrav.

Informacije za učence in starše (NPZ)