Zaključna prireditev čajank
V sredo, 11. 5. 2022, smo se učenci, ki smo v tem šolskem letu obiskovali čajanke in bralne maratone, zbrali na zaključni prireditvi. S pomočjo učiteljic smo pripravili program in tako sebi in staršem popestrili popoldne. Sprehodili smo se skozi vse teme in knjige letošnjih čajank. Vsak sodelujoči učenec je na koncu prejel tudi majhno pozornost, ki so jo za nas pripravili v Knjižnici Radlje. Tisti, ki so bili na vseh čajankah in tudi na bralnem maratonu, pa so dobili knjižno nagrado.
Urška Čas, 9. b
Ogled muzikala
V petek, 6. 5. 2022, smo se učenci devetega, osmega in sedmega razreda odpravili na Drugo gimnazijo Maribor. Tam so nam dijaki šolskega angleškega gledališča predstavili muzikal z naslovom Figarova svatba. Vsebina muzikala je bila zelo zanimiva, saj je govorila o dečku Figaru, ki so ga kot dojenčka ukradli cigani. Ko pa je Figaro odrasel, je spoznal svojo ljubezen Suzie. Suzie in Figaro sta se hotela poročiti, a med njuno poroko je bilo veliko zabavnih zapletov. Na koncu se seveda vse srečno konča in Figaro ter Suzie se srečno poročita. Muzikal je trajal približno dve uri in pol, vmes pa smo imeli kratko pavzo. Vsi učenci smo nastopajoče na koncu nagradili z gromkim aplavzom, ki so si ga zaslužili.
Mislim, da govorim v imenu vseh, ko rečem, da nam je bil muzikal zelo všeč. Dijaki Druge gimnazije Maribor so se zelo potrudili in so nas s svojim nastopom zelo navdušili. Ker pa sem sama tudi del ekipe, ki pripravlja muzikal na naši šoli, mi je bilo to v še večji navdih. Zdaj se tudi mi zelo trudimo in pripravljamo na predstavitev našega muzikala in upamo, da nam čim bolj uspe ter da boste v njem uživali.
Nuša Pečoler, 9. a
KOŠARKA
V ponedeljek, 23. 5. 2022 smo se z osmošolci udeležili košarkarskega turnirja trojk v Šoštanju. Sodelovalo je 12 ekip vzhodne regije (Štajerska). Z dobro borbeno igro so si učenci pridobili bogate izkušnje za delo naprej.
Stanko Špegelj
Atletika
V ponedeljek, 23. 5. 2022 smo se z učenci 6., 7. in 9. razreda udeležili atletskega področnega tekmovanja v Slovenj Gradcu, kjer so se preizkusili v atletskih disciplinah. Naš najuspešnejši tekmovalec je bil Jaka Solero, ki je dosegel 3. mesto na 1000m. Čestitke tudi ostalim nastopajočim, ki so prav tako dosegli dobre rezultate.
Srečanje zlatih bralcev na Prevaljah
V petek, 20. 5. 2022, so se učenci 9. razredov: Vita Pečoler, Nuša Pečoler, Žana Lorenci, Matej Eršte, Jan Korat, Uma Pavalec, Tjaša Mager, Urška Čas in Alina Vrhnjak udeležili srečanja zlatih bralcev Koroške v Družbenem domu na Prevaljah.
Najprej nas je pozdravil župan občine Prevalje Matic Tasič, potem pa je zlate bralce nagovoril podpredsednik Bralne značke Slavko Pregl. V pogovoru, ki ga je vodila gospa Hedvika Gorenšek, so sodelovali pisatelji in pesniki: Primož Suhodolčan, Slavko Pregl, Anja Štefan, Boštjan Gorenc Pižama in Andrej Rozman Roza.
Ob koncu prireditve so se naši zlati bralci z gosti tudi fotografirali.
Mentorica Jožica Lauko
NA OBISKU V KOCERODU
V torek, 24. 5. 2022, smo bili tretješolci na obisku v Kocerodu – velikem regijskem centru za ravnanje z odpadki na Koroškem. Spoznali smo, kako pomembno je, da pravilno ločujemo odpadke, kaj se z odpadki zgodi in koliko jih lahko ponovno uporabijo. Sklenili smo, da se bomo trudili, da bomo lepo skrbeli za naravo, da jo bomo ohranjali čisto in bomo naredili čim manj odpadkov.
Selina, Maja, Vid: Všeč so mi bile kocke, ki so jih stisnili iz aluminijastih pločevink. Taka kocka tehta vsaj 200 kg.
Tilen: Če mečemo odpadke v napačne kante, so lahko težave pri recikliranju.
Luka: Delavci ročno prebirajo smeti.
Mia: Tovornjake, ki vozijo smeti stehtajo prazne in polne in tako vedo, katera dolina prispeva največ smeti.
Lina: Imajo trgovino prinesi in odnesi, kjer lahko oddamo uporabne predmete, ki jih mi ne potrebujemo več. Stavba je narejena iz nerabnih materialov: stena iz steklenic, lesa ali gum, tla iz delčkov pultov in zelena streha iz rastlin.
Gašper: Če vržeš eno baterijo v organske odpadke, naredi veliko škodo kompostu, ki ga pridobijo iz bio odpadkov.
Matevž: Odpadke ločijo na lahko in težko frakcijo.
Tina: Pridelajo veliko komposta, okoli 10 ton.
Anej: Da vrečka propade traja 100 let.
Anže: Videl sem bager, ki je pobiral zmlete odpadke, ki jih porabijo za ogrevanje.
Gaja: Kompost in rastline uporabijo za zeleno streho, ki zdrži do 20 let na stavbi.
Pia: Pri vhodu in okoli stavb so cvetoči grmi, ribniki z zlatimi ribicami, paglavci in lokvanjem.
Kristian: V črne kante damo umazane odpadke, steklo pa odpeljemo v zabojnike za steklo.
Ela, Miha: Nekateri ljudje nepravilno odmetavajo odpadke in potem imajo v sortirnici veliko dela.
Lili: Iz odpadkov, ki jih lahko reciklirajo, v tovarni naredijo nove izdelke.
Tjaša: Veliko dela v Kocerodu opravijo delavci ročno.
Elisa, Jernej: Stvari, ki jih ne potrebujemo več, lahko odnesemo v Kocerod, kamor jih lahko pridejo iskat ljudje, ki jih potrebujejo. Tudi mi lahko vzamemo, če kaj potrebujemo.
Nuša: Na sortirnem traku delavke ročno razvrščajo odpadke iz zelenih zabojnikov.
Luka: Okolico imajo zelo lepo urejeno.
Vanessac, Gregor: Ena mala baterija povzroči, da morajo zavreči cel kup komposta.
Anže: Iz odpadnih steklenic imajo narejena okna.
Učiteljica Polona Dobnik
ZABAVNO-REKREACIJSKI DAN
Učenci 1., 2. in 3. razreda smo izkoristili sončen dan in se peš odpravili na Gortino. Naš cilj je bilo gortinsko igrišče. Da nam kljub soncu ni bilo vroče, nas je med potjo hladil veter. Krajši postanek smo naredili pod mogočnim drevesom in si spočili noge ter se okrepčali z vodo. Po prihodu na igrišče smo pomalicali in si nabrali novih moči za igre. Igre so bile zanimive in nevsakdanje. Čas je hitro minil in polni vtisov, smo se odpravili proti šoli.
Katja Kunej
Gozd kot življenjski prostor
V četrtek, 12. 5. 2022, smo imeli naravoslovni dan Gozd kot življenjski prostor.
Šli smo na strelišče v Dobravi. Najprej so nam lovci predstavili različne vrste lovskih psov. Vsak lastnik je povedal nekaj o svojem psu. Potem smo videli, kako pes prinese ulovljeno žival, le da je takrat prinesel prinašalo.
Bilo je izjemno. Nato je bil čas za igro in božanje psov. Nekateri so tekali naokrog, spet drugi so bili bolj mirni. Vsi so bili zelo lepi.
Potem smo šli v gozd, kjer smo si ogledali solnico. Sol iz nje sicer ni kuhinjska, a smo jo lahko vseeno poskusili. Izvedeli smo, zakaj se solnice sploh uporabljajo.
Bilo je zelo zanimivo in mi je bilo všeč.
Anika Vrhnjak, 4. b
Najprej smo se zbrali v razredu, kot vedno. Nato smo šli na malico. Malica je bila dobra, saj smo jedli pašteto in kruh.
Ko smo se najedli, smo se odpravili na pot. Hodili smo kakih 15 ali 20 minut. Med hojo smo se zelo veliko pogovarjali. Ko smo prispeli do tja, smo videli pet lovskih psov in pet lovcev. Vsak lovec je imel svojega psa. Dva lovca sta bila tudi moja soseda: Veno in Srečko, psa pa Žak in Brina.
Enemu psu je bilo ime Bor. Tudi meni je ime Bor. Za zadnja dva pa se ne spomnim imen. Potem je Veno, moj sosed, rekel, da bo nekaj pokazal s psom. Skril je utež za pse v travo. Žak, njegov pes, jo je hitro našel in jo prinesel k Venu.
Potem smo začeli hoditi. Ustavili smo se še pri solnici. Lovec nam je razlagal stvari o njej. Lahko smo tudi poskusili sol. Bila so velika zrna soli.
Nato smo šli naprej in smo prišli iz gozda. Tam se to zaključi.
Bor Repnik, 4. a
NARAVOSLOVNI DAN – NESREČA NE POČIVA
V torek, 10. 5. 2022, je bila pri nas na obisku medicinska sestra ga. Danica, ki nam je povedala veliko koristnih informacij, kako naj ravnamo, kadar se pripeti nesreča. Pokazala nam je, kako lahko oskrbimo rane, kdaj naj pokličemo na pomoč 112, kako naj skrbimo za svoje zobe in še veliko več. Za konec smo se preizkusili v povijanju različnih ran in prav dobro nam je šlo.
K zobozdravniku moramo takoj, ko čutimo na zobku, da nas skeli, da nam zobozdravnica zaščiti zob. (Luka)
Zobna sklenina je trša od naših kosti. (Vid)
Kadar pomagamo ponesrečencu, moramo poskrbeti za svojo varnost. Varnost je na prvem mestu. ( Gregor)
Nesreče lahko povzročimo ljudje, ali pa se zgodijo v naravi. (Anže)
Če te ugrizne kužek, moraš sprati slino in takoj oditi na pregled k zdravniku. Človeški ugriz je bolj nevaren kot kužkov. (Maja)
Ne jemo stvari, ki jih ne poznamo, tudi če so lepe barve. (Nuša )
Če si izbijemo zob, ga moramo poiskati, ga umiti, si ga namestimo nazaj in takoj odidemo k zobozdravniku. (Elisa)
Kužek Piki nam je pokazal, kako si moramo pravilno umiti zobe. (Ela)
Če si odlomimo zob, nam zobozdravnik naredi plombico, paziti pa moramo, da je ne zlomimo, ker ni tako trdna kot naš zob. (Lili)
Če nas ugrizne okužen klop in se nam pojavi rdeče bela lisa, moramo takoj k zdravniku. (Jernej)
Rano si razkužimo z milom ali z razkužilom, če ga imamo pri roki. (Kristian)
Kadar se opečemo, si moramo rano hladiti z mrzlo vodo. Če babico boli križ, pa si ga mora greti. (Alja)
Kadar nas piči osa ali čebela moramo na mesto pika dati nekaj toplega in nas bo manj bolelo. (Anej)
Če si v šoli zlomimo roko, lahko za podlogo uporabimo kar šolski zvezek in povijemo roko. (Anže Kac)
Pri povijanju zlomljene roke uporabimo opornice. (Luka Verdinek)
Jesti moramo zdravo hrano, ki jo moramo z zobmi dobro prežvečiti. (Domen)
Če vidimo poškodovanega na tleh, moramo preveriti, če mu bije srce, tako da uho damo na njegov prsni koš. (Matevž)
Naučila sem se, kako povijem glavo, če je poškodovana. (Tina)
Največ nesreč se zgodi doma, ker se počutimo varno, počnemo veliko reči in nismo toliko pazljivi. (Tjaša)
Če babico boli glava in postane omotična, takoj pokličem 112. (Tilen)
Če se poškoduješ in ti teče kri, jo moraš zaustaviti tako, da daš na rano robec in pritiskaš. (Pia)
Učenci 3. a in b razreda
PAPIRNATE LADJICE V SPOMIN ŽRTVAM HOLOKAVSTA
Učenci OŠ in OŠPP Muta so sodelovali v projektu društva Upornik, ki je zbiralo ladjice iz odpadnega papirja. Želijo jih zbrati 6 milijonov, toliko kot je bilo žrtev holokavsta. Simbolično nam te ladjice ponazarjajo ljudi, otroke, ki jim ni bilo dovoljeno odsanjati njihovih sanj.
Učenci so z veseljem ustvarjali ladjice in prinašali odpadni papir. Skupaj smo izdelali 3400 ladjic. Te bodo v društvu Upornik najprej uporabili v izdelavi inštalacije, ki jo bodo izdelali študenti arhitekture. Po koncu razstave pa bodo ladjice poslali v reciklažo. Zbrani denar bo namenjen ljudem v stiski.
Učenci so s sodelovanjem v tem projektu pokazali, da radi priskočijo na pomoč, da so sočutni in jim je mar za sočloveka. Še posebej dejavni so bili učenci 6. a razreda, učenci jutranjega varstva in učenci OŠPP.
Nina Šantl
